0
Košarica
0,00 €
0

Košarica je prazna

Brezplačna dostava za nakup nad 35 €

Vse o mačji kugi

20.03.2015
Iščite po ključni besedi: mačka, vedenje mačke, zdravje mačke

Mačja kuga je huda bolezen, ki je med necepljenimi mladički glavni vzrok smrti. Pojavi se nenadoma in se kaže kot depresija, povišana telesna temperatura, bruhanje, driska in močna dehidracija. Bolezen povzroča virus, ki se ne prenaša na človeka.

 

Kako se virus prenaša?

 

Bolezen povzroča mačji parvovirus, ki je zelo razširjen med dovzetnimi živalmi in se med njimi zelo hitro prenaša. Na mačke lahko bolezen prenesejo bolne oziroma okužene mačke in divje živali, kot so dihurji, rakuni in divje mačke. Poleti so možnosti za okužbo večje, saj se mačke več časa zadržujejo zunaj in tako prihajajo v stik z drugimi mačkami.

 

Virus se prenaša z neposrednim kontaktom ali pa z izločki okuženih živali - z iztrebki in urinom. Mačke se lahko okužijo tudi s krvjo in najverjetneje z bolhami in drugimi insekti, ki so se hranili z okuženo krvjo. Poleg tega se virus prenaša tudi s kontaminiranimi predmeti, odejami, mačjimi stranišči in preko ljudi, ki so imeli stik z okuženimi živalmi. Zato je važno vedeti, da umivanje rok z milom zmanjša tveganje za prenos. Mladički pa se lahko okužijo že v maternici preko posteljice ali po rojstvu preko materinega mleka.

 

Virus je zelo odporen, tako da lahko v okolju preživi tudi več let. Zato je virus v naravi, kljub uporabi cepiv, še vedno zelo razširjen. Lahko se zadržuje tudi v mačji kletki, ležišču, preprogah in pohištvu. Večina razkužil nanj ne učinkuje, prav tako je virus odporen proti nizki in visoki temperaturi. Zato je najbolje, da mačke preventivno cepimo.

 

Kakšen je potek bolezni?

 

Povzročitelj pride v telo skozi usta ali nos. Najprej se razmnožuje v vratnih bezgavkah in mandljih, nato pa se preko krvi prenese po celem telesu. Razmnožuje se v hitro delečih se celicah imunskega sistema, kostnega mozga in črevesne sluznice. Ker napade bele krvničke, se njihovo število zmanjša. Tako oslabi imunski sistem in mačka je bolj dovzetna za bakterijske in druge okužbe. Takšne sekundarne okužbe so lahko za mačko usodne.

 

Virus napade tudi rdeče krvničke, kar vodi v slabokrvnost. V črevesju virus poškoduje in zmanjša črevesne resice, zaradi česar se zmanjša absorpcija hranilnih snovi in se poveča prepustnost črevesne sluznice. Tako nastane driska. Ker se celice v tankem črevesju najhitreje delijo, je prizadeto predvsem to področje. Pri brejih mačkah lahko virus povzroči splav in odmrtje plodov, saj napade zarodne celice. Nekateri mladiči ne kažejo znakov bolezni, a so prenašalci povzročitelja do 9. tedna. Če pride do okužbe v zadnji tretjini brejosti ali prvih dneh po porodu, virus poškoduje živčevje, predvsem male možgane, lahko pa tudi velike možgane, hrbtenjačo, vidne živce in očesno mrežnico. V 90 % pomeni okužba za mladičke smrt. Mucke, ki preživijo, imajo poškodbe malih možganov, kar prepoznamo po nekoordinirani hoji in tresenju glave.

 

Kakšni so bolezenski znaki?

 

Pri odraslih mačkah poteka bolezen po navadi v blažji obliki in je lahko niti ne opazimo. Vendar pa tudi mačke brez kliničnih znakov izločajo povzročitelja v okolico in s tem širijo bolezen na druge mačke, in sicer od več dni do nekaj tednov. Tudi živali, ki so že zdrave, še 6 tednov izločajo virus z urinom in iztrebki.

 

Bolezen se pojavlja v več oblikah. Perakutna oblika mačje kuge povzroči smrt v 12 urah. Pride namreč do šoka, znižane telesne temperature in kome. Potek bolezni pri akutni obliki je počasnejši. Bolezenski znaki se pojavijo po 5 do 9 dneh. Najprej se poviša telesna temperatura (40 - 41,6°C), bolne mačke ne kažejo zanimanja za okolico in nimajo apetita. Zaradi tega izgubljajo telesno težo in postajajo vedno bolj slabotne. Dlaka je pogosto groba. Nekatere mačke se za dan ali dva skrijejo.

 

Po 3 do 4 dneh začnejo mačke bruhati penast in rumenkast žolč. Bruhanje se pojavlja neodvisno od hranjenja. Zaradi izgube tekočine se pojavi dehidracija, a mačka ne pije, samo drži glavo nad posodo za vodo. Če je zmožna piti, takoj bruha. Čuti močne bolečine v trebuhu. Po navadi ima žival v kasnejši fazi bolezni lahko rumenkasto do krvavo drisko. Kadar pride do sekundarnih okužb, opazimo razjede v ustih, krvavo driska in zlatenico. Dehidracija vodi v slabo počutje in izgubo nezavesti. V zadnji fazi bolezni imajo bolne mačke znižano temperaturo. Poginejo zaradi dehidracije ali sekundarnih okužb. Tiste, ki preživijo dlje kot 5 dni, običajno okrevajo.

 

Kako poteka zdravljenje?

 

Za zdravje oziroma celo za preživetje mačke je ključno, da ugotovimo bolezen dovolj zgodaj, saj je treba z zdravljenjem začeti čim prej. Zato je pomembno, da ob sumu na mačjo kugo, mačko takoj peljemo k veterinarju. Zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da zdravimo samo simptome in ne povzročitelja. Vključuje nadomeščanje tekočine z infuzijo, antibiotike, ohranjanje prehrane in občasno transfuzije krvi. Zaradi dehidracije je pomembno nadomestiti izgubljeno tekočino in ohraniti ravnotežje elektrolitov. Nadomeščamo tudi vitamine, glukozo in druge snovi. Na začetku živali ne hranimo, da se bruhanje umiri. Dajemo tudi zdravila proti bruhanju. Kasneje mačko hranimo večkrat na dan z manjšimi obroki bolj tekoče hrane. Če več dni ne je, ji dajemo hrano po brizgi. Žival dobi antibiotike, da pomagajo oslabljenemu imunskemu sistemu v boju proti bakterijam.

 

Mačka mora počivati, dokler ni več v nevarnosti. Zato jo namestimo v miren, tih in topel del stanovanja, kjer ni drugih živali in otrok. Posodo s hrano in mačje stranišče postavimo dovolj blizu, da se mačka ne napreza po nepotrebnem. Ne zanemarimo tudi dejstva, da potrebuje bolna mačka dodatno pozornost z naše strani. Pazimo seveda na higieno, da ne razširimo virusa na druge mačke in da na bolno mačko ne prenesemo bakterij, ki bi lahko ogrozile njeno zdravje. Če bomo za mačko primerno skrbeli in se bo prebila čez nekaj dni, obstaja velika verjetnost, da si bo opomogla in razvila imunost na parvovirus. Pogosto je potrebnih še dodatnih nekaj tednov, da si mačka popolnoma opomore, a nato ostane imuna in tudi ne širi virusa.

 

Kakšna je preventiva?

 

Pojav mačje kuge lahko enostavno preprečimo s cepljenjem. Cepivo je 98 % učinkovito. Mačja kuga je najbolj nevarna za mlade mucke, stare 2 do 6 mesecev in za breje mačke in mačke s slabšim imunskim sistemom, na primer tiste, ki že imajo neko bolezen. V primeru, da te mačke niso cepljene, pomeni okužba z virusom mačje kuge za njih v večini primerov smrt. 

 

V primeru, da se pojavi mačja kuga, moramo okolje in predmete, ki so prišli v stik z bolno mačko, razkužiti z ustreznimi razkužili ali z belilom. Kljub temu se moramo zavedati, da nam zaradi visoke odpornosti virusa, tega ne bo uspelo v celoti iztrebiti. Zato je najbolje, da se znebimo mačjih odej, igrač, posodic in stranišč in jih zamenjamo z novimi. Mačke, ki so z bolno živaljo prišle v stik, takoj cepimo ali dosežemo imunost s pasivno imunizacijo. Ker virus ostane v okolju še leto ali več po pojavu bolezni, v tem obdobju domov ne pripeljemo drugih mačk, ki niso cepljene.


 

Preberite še: