Činčila kot domača žival

Činčila živi v suhih stepskih in gorskih predelih Južne Amerike in sicer v velikih skupinah. Dan preživi v votlini ali v skrivališču med kamni. Ponoči prihaja ven in išče hrano, ki je izključno rastlinska. Čeprav je plaha in oprezna, je plen številnih plenilcev. Činčila je nočna žival, takrat se prehranjuje in postane živahna, kar je za nekatere zelo moteče, saj zna biti precej glasen. Precej gibčna in hitra živalca potrebuje veliko prostora, kar pomeni zelo veliko kletko in vsakodnevne nadzorovane izpuste po stanovanju. Ker zelo visoko skoči (do 180 cm), je potrebno zapirati okna.

Namestitev
Pri namestitvi ljubljenčkov moramo zelo paziti na zadostno velikost kletk, vsaj 80 krat 60 cm. Kletka ne sme biti na prepihu, na soncu ali v bližini vročega radiatorja, televizije, računalnika ali radija. Pri činčilah namreč hitro pride do vnetja oči. Kletka naj ima dvignjeno nadstropje za spanje, saj ne marajo spanja na tleh. Dno kletke pokrijemo z žaganjem ali senom, lahko pa tudi z lesenimi briketi, ki vpijajo vonj. Činčilini iztrebki sicer ne smrdijo.

Higiena
Na voljo morajo imeti pesek za kopanje, sicer se jim dlaka začne vozlati in odpadati. Nikoli pa jih ne kopamo v vodi. Hitro se navadi tudi uporabe posebnega prostora za izločanje ("WC-ja"), saj nadvse ceni čistočo. Je zahtevna občutljiva inteligentna nočna žival, katere zaupanje pridobimo z veliko mero potrpežljivosti in razumevanja. Potrebuje dnevne kopeli v posebnem pesku za činčile, saj je skrb za kožuh njihovo primarno opravilo. Hkrati pa pesek neguje kožo in dlako - pomanjkanje peska lahko pripelje do glivičnih kožnih obolenj.

Zobovje
Pri južnoameriških činčilah moramo biti posebej pozorni na njihove zobe. Ti namreč neprestano in hitro rastejo, zato moramo živali zagotoviti vselej zadostne količine kamna ali lesa za glodanje. Oboje dobimo v specializiranih trgovinah za male živali, pri čemer moramo nujno upoštevati, da je les lahko samo mehak, kot denimo sadni, smrekov ali lipov. Nikakor ne sme biti kostanjev ali hrastov, ker vsebujeta tanin, ki je za činčilo škodljiv.

Prehrana
Činčile hranimo zvečer. Pri tem pazimo tudi na to, da jim ne dajemo kvantitativno prevelikih obrokov. Za prehrano činčil priporočamo hrano Beaphar, narejena posebno za činčile. Je zelo slastna in uravnotežena hrana prirejena občutljivemu prebavnemu sistemu činčil. Visoka vsebnost balastnih snovi kot tudi znižana vrednost maščob skrbita za optimalno prebavo. Dodatki kot lucerna, korenje, grah v kosmičih, rozine, helatovi minerali oskrbijo organizem z energijo in vsemi življenjsko potrebnimi hranilnimi snovmi. Izvleček ameriškega slamnika poskrbi za izboljšanje odpornosti organizma.
Živalim lahko ponudimo tudi priboljške, kot dodatek k prehrani. Preveliki količini priboljškov se je potrebno izogibati, saj imajo v naravi na voljo le pusto hrano in posledično lahko preveč posladkov pripelje do sladkorne bolezni ter prezgodnje smrti. Za priboljšek lahko činčili ponudimo tenko narezane rezine jabolk, posušene koprive, čajno žličko surovega riža, suhe cvetove kamilice ali kupljene priboljške.

Previdnost
Če jih v stanovanju spuščamo iz kletke, moramo paziti, da ne pride do poškodb. Imajo krhko, občutljivo telo. Spuščamo in dvigamo jih nežno in nikakor ne smejo biti igrača otrokom. Paziti moramo tudi na udare električnega toka; nagnjene so namreč k žvečenju ali grizljanju vtičnic, električnih kablov in podobnega.

Zdravje
Pred nakupom činčile je pomembno, da pravočasno najdete veterinarja, ki je specializiran za zdravljenje teh živali. Činčile so dokaj zdravi glodavci, včasih pa kljub temu zbolijo, predvsem za bakterijskimi in glivičnimi obolenji. Ta obolenja najlažje preprečujemo z rednim čiščenjem kletke, menjavo nastilja, čiščenjem posode za hrano in vodo ter pravilno kakovostno prehrano in oskrbo. Prvi znak bolezni pri činčili je izguba telesne teže.