Kaj pomeni, da so mačke obvezni karnivori?
Domače mačke so po svojih prehrambnih potrebah izredno specifične. Ne le da spadajo med karnivore oziroma mesojedce (ljudje in psi spadamo med omnivore oz. vsejedce), pogosto slišimo, da spadajo med obvezne karnivore. V nadaljevanju si poglejmo, kaj pomeni obvezni karnivori in kako se to razlikuje od ostalih živali, ki so le karnivori.
Karnivori so živali, ki se večinsko prehranjujejo z mesom. Tu nastane nekaj zmede, saj se izraz karnivori uporablja tudi za živalski red sesalcev, ki ga večina bolj pozna pod imenom zveri. Večina zveri je karnivorov oziroma mesojedcev tudi glede na prehrambne navade, nekatere zveri pa so vsejede ali celo pretežno rastlinojede. Psi in volkovi so primeri živali, ki spadajo v red karnivorov, glede na prehrambne navade pa jih uvrščamo med omnivore ali vsejedce. Za te je značilno, da v svoji dieti uživajo tako mesne kot tudi rastlinske vire.
Domače mačke prav tako sodijo v red zveri, a so tudi glede na prehrambne navade karnivori. To pomeni, da se večinsko prehranjujejo z mesom. Še več, mačke so obvezni karnivori, kar pomeni, da je meso ključno za njihovo zdravje in preživetje. Poleg mačk med obvezne karnivore spadajo tudi mnoge druge živalske vrste, na primer delfini, kune, tjulnji, morski levi, lososi, sokoli, orli, krokodili, mnoge kače in kuščarji, itd. Tudi če bi mačka teoretično lahko preživela le od rastlinskih virov, bi se njeno zdravje hitro slabšalo tudi do te mere, da ne bi bila sposobna osnovnih funkcij. Za obvezne karnivore je torej meso temelj njihove prehrane in osnova zdravja ter dobrega počutja.
Anatomija mačk
Mačje telo je fizično prilagojeno specifičnim potrebam po lovu. Mačke vidijo mnogo bolj natančno kot psi. Tudi njihov sluh je izjemno razvit, poleg tega vsako njihovo uho premika 20 povezanih mišic, da lahko zelo natančno locirajo vir zvoka. Njihovi občutljivi brki jim pomagajo pri premikanju in lovu pri slabi svetlobi in ščitijo oči. Njihovi kremplji so oblikovani tako, da lahko močno in natančno zgrabijo plen. Poleg tega jih lahko skrijejo, da je njihovo premikanje neslišno. Njihovo zobovje je prilagojeno tako, da lahko plenu z enim ugrizom poškodujejo hrbtenjačo in ga tako imobilizirajo ali pokončajo. Mačji želodec je manjši in bolj enostaven v primerjavi s pasjim. Ker mačke večinoma uživajo manjše obroke hrane, ne potrebujejo večjega želodca kot prostor za skladiščenje hrane.
Najbolj očitna razlika med karnivori in omnivori se kaže v dolžini prebavnega trakta v primerjavi z dolžino telesa. Pri mačkah je prebavni sistem 4-krat daljši od dolžine telesa, pri psih je to razmerje 6:1, pri prašičih (prav tako omnivori) pa kar 14:1. Ker imajo mačke dokaj kratek prebavni sistem, ta ni sposoben dodobra izkoristiti in prebaviti hranil iz rastlinskih virov. Prilagojen je enostavnejši in hitrejši razgradnji mesnih virov.
Kako se prehranjujejo mačke v divjini?
Skozi tisočletja evolucije so domače mačke razvile unikatne anatomske, fizične, metabolične in vedenjske prilagoditve, ki jih zadostno podpira izključno mesna dieta. Mačke so bile večinski mesojedci že skozi celotno zgodovino njihovega razvoja. Zunanje in divje mačke se primarno hranijo z mišmi, voluharji in insekti. Kjer je hrane malo, mačke živijo samotarsko in si hrano lovijo same zase. Kjer pa je hrane v izobilju, v okolici naselij, kmetij in zbirališč odpadkov, pa najdemo mačke, ki živijo skupaj v večjih skupinah. Mačke zunaj povprečno zaužijejo med 10 in 20 manjših obrokov dnevno. Majhni glodavci znašajo približno 40% mačje diete, manjši zajci, insekti, žabe in ptice pa preostanek. Z zaužitjem miši mačka povprečno dobi 30kcal, kar znese okoli 8% dnevno potrebne energije. Zaradi tega mačke lovijo skozi cel dan in tudi ponoči, da lahko zadostijo svojim potrebam po vnosu hrane. Plenilski nagon mačke je tako močan, da se bo ustavila med hranjenjem, če opazi nov potencialni plen. Kot vidimo, je mačji nagon prilagojen njihovim prehranskim zahtevam in jim tako omogoča preživetje.
Zakaj je za mačke meso bistvenega pomena?
Kot smo videli do zdaj, lahko ljudje, psi in drugi vsejedci živimo zdravo in srečno ob raznovrstnih mesno-rastlinskih razmerjih v hrani. Teoretično bi mačka lahko preživela le od rastlinskih virov (iz njih pridobila zadostno mero beljakovin), a to bi bilo le golo preživetje, vsekakor pa to ne bi bilo dovolj za njeno zdravje in dobro počutje. Mačke za to obvezno potrebujejo meso – bolj natančno tavrin. To je aminokislina, ki jo primarno najdemo v živalskem mesu in je najbolj skoncentrirana v srcu in jetrih. Tavrin je bistven za podpiranje funkcij vida, jeter, živčnega sistema, imunskega sistema, srčne mišice ter reprodukcije. Mesna dieta zagotavlja zadosten vnos tavrina, medtem ko žita temu ne zadostijo v popolnosti. Za domače notranje mačke potrebam po tavrinu v zadostni meri najbolje zadostijo kvalitetne suhe mačje hrane.
Če mačka dlje časa skozi svojo prehrano uživa premalo tavrina, se lahko pojavijo simptomi, ki so s tem direktno povezani. Te so degeneracija mrežnice, neplodnost ali embriji z napako v razvoju ter dilatativna kardiomiopatija. Simptomi se lahko začnejo kazati tudi po več kot dveh letih, odvisno od tega, kako hudo je pomanjkanje. Zaradi tega pravimo, da so mačke obvezni karnivori.
Mačke v divjini zaužijejo le majhen odstotek žit, kolikor jih dobijo z zaužitjem vsebine želodca svojega plena. Mačke ne potrebujejo dosti žita v svoji dieti. To je v nasprotju s sestavo manj kakovostnih komercialnih znamk mačje hrane, ki v večinskem deležu vsebujejo žita, saj so ta najcenejši vir beljakovin. Bodimo pozorni na zaporedje sestavin na etiketi, na začetku naj bodo našteti kvalitetni mesni viri. Za mačke kot obvezne mesojedce so temelj njihove diete prav ti in glavni pogoj za to, da bo vaša mačka zdrava, se bo dobro počutila in dolgo živela.
Za mačje obvezne karnivore priporočamo hrano za mačke Canagan, ki vsebuje sveže meso, poleg tega ne vsebuje žit.
Preberite si tudi:
