Mačje uho premika 32 posameznih mišic, ki jim omogoča ušesi individualno obračati v smeri izvora zvoka. To zvok ojača in jim pomaga določiti mesto izvora zvoka. Z obračanjem uhljev lahko mačke zelo natančno določijo mesto izvora zvoka – na daljavi 1 meter izvor locirajo okoli 7 cm natančno, kar jim pomaga pri lovljenju plena. Obračanje uhljev jim omogoča tudi, da se mačka obrne v eno smer in posluša zvoke iz druge smeri.
Ljudje in mačke imamo približno enak razpon slišnih frekvenc na spodnjem delu (nizke frekvence), a nas mačke pošteno prekašajo pri razponu visokih frekvenc. Mačke slišijo tudi dosti višje zvoke, vse do 64 kHz, kar je 1,6 oktave nad zmožnostjo človeškega sluha in tudi 1 oktavo nad sluhom psa. Človeški in pasji razpon oba zajameta približno 9 oktav, medtem ko ima mačji sluh razpon 10 oktav in pol – frekvence med 55 kHz in 79 kHz. Mačke teh ultrazvokov ne uporabljajo za komunikacijo med seboj, jim pa predvidoma pomaga pri lovu, saj veliko glodavcev uporablja visoke frekvence za komunikacijo.
Mačke premikanje ušes uporabljajo tudi kot telesno govorico. Po navadi jih držijo pokončno, usmerjene naprej. Ko je mačka jezna ali prestrašena, pa ušesa položi nazaj, kar po navadi spremlja pihanje. Vseeno moramo mačko bolje poznati da dobro razumemo njeno govorico telesa, saj ušesa obrnejo nazaj tudi kadar se igrajo ali kadar zvok prihaja od zadaj.
Preberite še:
