Pasji voh
01.03.2012
Lahko bi rekli, da se psi zanašajo na svoje čutilo za voh nekako tako, kot se mi zanašamo na svoj vid. Medtem ko ljudje strmimo v nek predmet, da razvozlamo njegove podrobnosti in dobimo o njem čim več informacij, psi to storijo z intenzivnim vohanjem.
Pasji gobec je idealna stvaritev za vohanje. Zunanje nosnice so premične in se razširijo pri vdihu, prav tako se lahko zožijo, da preprečijo vhod nezaželenim tujkom. Ko pes voha, vdihuje v svojo nosno votlino molekule, ki se primejo na sluz, tam pa jih prepoznajo čutilne celice. Zrak izdihne ob strani nosnic, tako da ne ovira prihoda novega zraka v nosno votlino. Receptorji, ki zaznavajo molekule, pošljejo signale v vohalni predel možganov, ta pa je prepleten z vsemi deli možganov, tako da vohanje psu sproži val spominov in čustvenih povezav, ki jih lahko razvozlja samo on.
Kako močno pa sploh je pasje čutilo za voh? Pes ima v svoji nosni votlini precej večjo površino, ki je zapolnjena z receptorji, kot pa človek. Če bi to površino razgrnili, bi bila pri človeku velika približno toliko kot poštna znamka, medtem ko je pri psu ta površina velika vse do 390 kvadratnih centimetrov. Tudi vohalnih receptorjev je v pasjih gobčkih res mnogo, saj naj bi jih bilo kar od 125 milijonov do 220 milijonov, odvisno od pasme, pri pasmi bloodhound pa celo 300 milijonov. Kar velika številka, če primerjamo to s človekom, ki ima od 5 do 10 milijonov vohalnih receptorjev. Prav tako imajo psi zelo velik predel možganov namenjen zaznavanju in prepoznavanju vonjev. Ta predel je pri psu kar 40-krat večji, kot predel pri človeku, relativno na velikost možganov.
Poleg izjemnega voha pa ima pes tudi Jacobsonov oziroma vomeronazalni organ. Nahaja se v nosni votlini in je namenjen zaznavanju feromonov. Morda ste že videli svojega psa, kako včasih voha tako, da zaviha zgornjo ustnico in pokaže zobe. Samec to počne večinoma takrat, ko je v bližini samica, ki se goni ali pa voha sled urina, ki ga je pustila goneča se psica. Takrat poskuša zaznati čim več molekul z Jacobsonovim organom. Tudi človekov prednik je imel vomeronazalni organ, toda ta je pričel izgubljati na pomenu, ko se mu je razvil boljši vid, saj nam dober vid pove več informacij o samici ali samcu, kot zaznavanje feromonov.
Neverjetno pasje čutilo za voh je v pomoč tudi človeku. Pse tako danes uporabljajo pri iskanju pogrešanih in pri reševanju. Nekateri psi lahko sledijo sledi, ki je stara tudi več kot en teden. Psi so našli celo ljudi, ki so se utopili na globini 20 metrov ali več. Prav tako jih uporabljajo pri odkrivanju eksploziv, orožja, mamil in celo bolezni.
Še nekaj zanimivih dejstev o pasjem gobcu:
Pasji gobec je idealna stvaritev za vohanje. Zunanje nosnice so premične in se razširijo pri vdihu, prav tako se lahko zožijo, da preprečijo vhod nezaželenim tujkom. Ko pes voha, vdihuje v svojo nosno votlino molekule, ki se primejo na sluz, tam pa jih prepoznajo čutilne celice. Zrak izdihne ob strani nosnic, tako da ne ovira prihoda novega zraka v nosno votlino. Receptorji, ki zaznavajo molekule, pošljejo signale v vohalni predel možganov, ta pa je prepleten z vsemi deli možganov, tako da vohanje psu sproži val spominov in čustvenih povezav, ki jih lahko razvozlja samo on.
Kako močno pa sploh je pasje čutilo za voh? Pes ima v svoji nosni votlini precej večjo površino, ki je zapolnjena z receptorji, kot pa človek. Če bi to površino razgrnili, bi bila pri človeku velika približno toliko kot poštna znamka, medtem ko je pri psu ta površina velika vse do 390 kvadratnih centimetrov. Tudi vohalnih receptorjev je v pasjih gobčkih res mnogo, saj naj bi jih bilo kar od 125 milijonov do 220 milijonov, odvisno od pasme, pri pasmi bloodhound pa celo 300 milijonov. Kar velika številka, če primerjamo to s človekom, ki ima od 5 do 10 milijonov vohalnih receptorjev. Prav tako imajo psi zelo velik predel možganov namenjen zaznavanju in prepoznavanju vonjev. Ta predel je pri psu kar 40-krat večji, kot predel pri človeku, relativno na velikost možganov.
Poleg izjemnega voha pa ima pes tudi Jacobsonov oziroma vomeronazalni organ. Nahaja se v nosni votlini in je namenjen zaznavanju feromonov. Morda ste že videli svojega psa, kako včasih voha tako, da zaviha zgornjo ustnico in pokaže zobe. Samec to počne večinoma takrat, ko je v bližini samica, ki se goni ali pa voha sled urina, ki ga je pustila goneča se psica. Takrat poskuša zaznati čim več molekul z Jacobsonovim organom. Tudi človekov prednik je imel vomeronazalni organ, toda ta je pričel izgubljati na pomenu, ko se mu je razvil boljši vid, saj nam dober vid pove več informacij o samici ali samcu, kot zaznavanje feromonov.
Neverjetno pasje čutilo za voh je v pomoč tudi človeku. Pse tako danes uporabljajo pri iskanju pogrešanih in pri reševanju. Nekateri psi lahko sledijo sledi, ki je stara tudi več kot en teden. Psi so našli celo ljudi, ki so se utopili na globini 20 metrov ali več. Prav tako jih uporabljajo pri odkrivanju eksploziv, orožja, mamil in celo bolezni.
Še nekaj zanimivih dejstev o pasjem gobcu:
- Strokovnjaki ocenjujejo, da je pasji voh od 100.000 do 1.000.000-krat boljši od človekovega.
- Psi lahko po vonju ločijo majice dvojajčnih dvojčkov. Majic ne morejo ločiti pri enojajčnih dvojčkih, saj je njihov vonj enak.
- Psi in konji lahko zavohajo strah pri človeku.
- Pse pasme bloodhound že od srednjega veka uporabljajo za iskanje kriminalcev.
- Različne kemikalije v pasjem urinu povejo drugim psom, ali je pes, ki je označil prostor z urinom, samica ali samec, mlad ali star, bolan ali zdrav in celo ali je vesel ali jezen.
- Psi vedo, v katero smer vodi sled.
- Če ima pes črn smrček in začne izgubljati pigment, je to lahko znak za imunsko bolezen.
- Pasje zaznavanje vonjev je odvisno tudi od dolžine pasjega gobca. Daljši kot je pasji gobec, več receptorjev ima.
© 2022 - 2024 Aler.si. Vse pravice pridržane. | Sledite nam
