Preventivna cepljenja pri psih

V Sloveniji po zakonu obvezno cepimo pse proti steklini. Prvič moramo mladička cepiti pri treh mesecih starosti, nato pa cepljenje obvezno ponavljamo na dve do tri leta. Poleg stekline, je še nekaj bolezni, proti katerim je pse priporočljivo cepiti, saj lahko s svojim izbruhom resno ogrozijo življenje necepljenih živali.

Mednje prištevamo:

• pasjo kugo,
• leptospirozo,
• pasjo parvovirozo,
• kužni hepatitis psov,
• kužni kašelj.

Pasja kuga
Je sistemska virusna okužba, za katero lahko zbolijo psi vseh starosti, najbolj pa lahko prizadane mladiče. Prizadane celoten organizem.

Kako se prenaša? Virus se nahaja v vseh izločkih bolne živali, prenaša pa se kapljično - z nesposrednim stikom ali po zraku. Virus lahko prenašajo tudi ljudje, ki imajo stik z bolnim psom.

Bolezenski znaki: najprej se pojavi vročina, spremljajo jo lahko sluzast izcedek iz nosu, gnojni izcedek iz oči ter izguba apetita, ki jim lahko sledijo prebavne in dihalne težave (pes težko diha, kašlja), pojavita se lahko tudi driska in bruhanje. Možen je tudi pojav encefalomielitisa (vnetja možganskih open), hiperkeratoze blazinic in smrčka (plast roževine na blazinicah in smrčku se zadebeli), mišičnih ali celo epileptiformnih krčev, pareze ali paralize, ki se pogosto začne na zadnjih nogah in se kaže kot nezmožnost premikanja. Preživelim psom lahko ostanejo trajne posledice v obliki živčnih znakov.


Leptospiroza
Je bakterijska bolezen, ki se lahko prenese tudi na človeka in prizadane predvsem ledvice in jetra.

Kako se prenaša? Obolele živali in živali ki so bolezen prebolele bakterije izločajo v okolje z urinom, kjer lahko v ugodnih razmerah preživijo zelo dolgo. Stalen vir infekcije so glodalci, predvsem miši in podgane. Okužba poteka v glavnem preko prebavil s pitjem okužene vode, z okuženo hrano, zemljo, vegetacijo. Redkejše so okužbe preko poškodovane kože.

Bolezenski znaki: povišana telesna temperatura, žeja, bruhanje, (krvava) driska, bolečine v trebuhu, apatičnost in dehidracija. Z napredovanjem bolezni bakterija poškoduje jetra, ledvici, prihaja do razpada eritrocitov, pojavi se zlatenica, krvavitve po sluznicah.


Pasja parvoviroza
Je virusno obolenje črevesja, ki lahko prizadane vse pse, najhuje pa prizadane mladiče, saj brez intenzivnega zdravljenja večina mladičev pogine. Kljub vedno bolj uspešnemu zdravljenju pa preživetje in uspeh nista zajamčena. Virus, ki povzroča parvovirozo močno poškoduje črevesno sluznico, pri mladičih pa poškuduje tudi srčno mišico.

Kako se prenaša? Parvoviroza se prenaša z direktnim kontaktom ali posredno z okuženimi iztrebki ali izbljuvki. Virus lahko preživi v okolju tudi več mesecev, zato je okužba možna tudi brez neposrednega stika. V telo pride skozi usta in žrelo, nato pa se razširi v krvni obtok in napade celice organizma, še najbolj predele tankega črevesja. Zaradi poškodovane črevesne sluznice pridejo običajne črevesne bakterije v kri oziroma krvni obtok, kar povzroči okužbo krvi.

Bolezenski znaki: pri psih s črevesno obliko bolezni se pojavi otopelost, povišana telesna temperatura, pes nima apetita, bruha in ima drisko, ki je v nekaterih primerih lahko tudi krvava. Huda dehidracija, ki se pojavi zlasti pri mladičih in lahko napreduje v kolaps in pogin. Mladiči največkrat poginejo zaradi odpovedi srca, težave s srcem pa se lahko pojavijo tudi kasneje v življenju.


Kužni hepatitis psov
Je zelo nalezljiva virusna bolezen psov, ki prizadane jetra, ledvica, oči in dihala psov. Najbolj dovzetni so mladiči, pri katerih se pojavlja tudi večja stopnja umrljivosti.

Kako se prenaša? Kužni hepatitis se prenaša pri stikih z slino, blatom in urinom bolne oziroma okužene živali. Psi, ki so ozdravljeni kužnega hepatitisa, lahko po ozdravitvi še šest do dvanajst mesecev po ozdravitvi prenašajo virus preko urina. Virus pride v telo preko ust ali skozi nos, tako okuži tonzile, potem okuži regionalne limfne žleze, na to pa potuje v kri, od koder se razmnožuje in na koncu prodre v ledvice, jetra, oči in ostale organe, kjer pa v nekaterih primerih povzroči obsežne poškodbe celic.

Bolezenski znaki: visoka temperatura, bolečina v predelu trebuha, driska, bruhanje in obolenja dihal in očes.


Kužni kašelj
Kužni kašelj je izredno nalezljiva pasja bolezen. Ima več različnih povzročiteljev, tako bakterijskih, kot tudi virusnih. Pogosta je tam, kjer psi bivajo v tesnem stiku. Kljub temu, da večina psov bolezen preboli brez večjih težav, lahko občasno kužni kašelj vodi tudi do težjih obolenj dihal.

Kako se prenaša? Kapljično po zraku s slino in izločki sluznic okuženih živali.

Bolezenski znaki: najbolj prepoznaven simptom okužbe pa je dražeč, suh, neproduktiven kašelj psa, ki ga lahko spremlja tudi bister izcedek iz smrčka. Ob kašlju se lahko pes tudi davi ali ga sili na bruhanje. V primeru, da gre za blago obliko bolezni, te ne spremlja vročina, prav tako pa oboleli psi navadno ne izgubijo apetita in ne kažejo znakov slabega počutja.
Pri težjih oblikah bolezni, kjer navadno pride do sekundarnih okužb, se lahko pojavi tudi zelenkast izcedek iz oči in smrčka ter težave z dihanjem – okužba s kužnim kašljem lahko vodi do pljučnice ali bronhitisa. Takšne primere spremlja tudi vročina, izguba apetita in splošno slabo počutje.

Cepiti ali ne cepiti?
Cepljenje psov proti nalezljivim boleznim ni obvezno je pa priporočljivo. Pse cepimo z osnovnim cepivom proti petim nalezljivim boleznim. Proti steklini se cepi posebej, lahko pa se cepi tudi obenem z drugim cepljenjem.

Kdaj lahko cepite psa?
Na splošno je najzgodnješe obdobje za cepljenje starost od 6 do 8 tednov. Če mladič živi v okolju, kjer se zlahka okuži s povzročitelji, se ga lahko izjemoma cepi pred šestim tednom starosti, vendar pa vseeno ni priporočljivo cepiti mladiče mlajše od 4 do 5 tednov. Ker cepljenje ne zagotavlja trajne zaščite, ga je treba večkrat ponoviti. Drugo cepljenje je priporočjivo pri starosti 10 do 12 tednov, tretje pa pri 14 do 16 tednov starih psih. Sledi revakcinacija proti leptospirozi vsako leto, za ostale kužne bolezni na vsake 3 leta.

Kdaj začne cepivo delovati?
Cepiva ne nudijo zaščite takoj po cepljenju. Pri večini živali ne pride do zaščite pred 5 dnevom po cepljenju. Običajno se popolna zaščita razvije v dveh tednih po cepljenju.

Mladiči potrebujejo več zaporednih cepljenj
Mladički dobijo protitelesa že od svoje matere preko posteljice, po rojstvu pa tudi preko prvega mleka ali kolostruma. Maternalna protitelesa več tednov krožijo v krvnem obtoku mladičev. V obdobju dovzetnosti, ki traja pd nekaj dni do nekaj tednov, je maternalnih protiteles premalo, da bi zagotavljala učinkovito zaščito pred povzročitelji bolezni, hkrati pa jih je še vedno preveč, da bi cepivo delovalo in ustvarilo zaščito, saj maternalna protitelesa blokirajo učinkovitost cepljenja. Ker so v tem obdobju maldiči zelo dovzetni za kužne bolezni, lahko zbolijo kljub cepljenju.

Ko delež maternalnih protiteles pade na dovolj nizko raven, je cepljenje uspešno. Ker pa je obdobje dovzetnosti pri različnih psih tako zelo različno, ni mogoče ugotoviti, kdaj je pri posameznem mladiču idealen čas za cepljenje. Zato moramo pri maldičih opraviti serijo cepljenj, saj le tako lahko pričakujemo, da bo vsaj eno cepljenje opravljeno, ko je mladiček že izven obdobja dovzetnosti.

Preberite si tudi:
Imunski sistem in ohranjanje zdravja našega ljubljenčka
Pasji prehlad