Steklina
07.05.2013
Steklina je ena najstarejših poznanih zoonoz – bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno. Bolezen se prenaša preko okužene sline – z ugrizi, opraskaninami okuženih živali, pa tudi preko poškodovane kože in sluznic.
Steklina je razširjena širom po svetu. Več kot 55.000 ljudi umre za steklino vsako leto. Večina vseh smrtnih žrtev med ljudmi je v Aziji in Afriki, in sicer kar 95%. Smrtni primeri med ljudmi so večinoma posledica ugriza steklega psa. Od 30 do 60% žrtev zaradi ugrizov psov je otrok, mlajših od 15 let.
Zgodovina in širjenje bolezni
Bolezen se pojavlja po celem svetu. Prvič je bila omenjena že v pradavnini, 2300 let pr.n.š. Louis Pasteur, francoski mikrobiolog, je 6. julija 1885 prvič uporabil cepivo proti steklini. Cepil je 9-letnega dečka, Josepha Meistra, ki ga je ugriznil stekel pes. Cepljenje je bilo uspešno, deček je preživel. To je bil mejnik v zgodovini zatiranja stekline.
Po izkoreninjenju urbane oblike stekline v 50. letih prejšnjega stoletja, se je v Sloveniji prvič pojavila silvatična oblika stekline leta 1973, ko je bila v Prekmurju ugotovljena prva stekla lisica. V nadaljnjih letih se je steklina razširila po celotnem območju Prekmurja, vendar reke Mure, kot naravne prepreke, ni prestopila. V letu 1979 se je steklina pojavila na severu Slovenije, od koder se je razširila čez celotno ozemlje. Od takrat je v različnih obsegih stalno prisotna.
Znaki bolezni pri živalih
Bolezen se pojavlja v več fazah:
• prodormalna faza: po določeni inkubacijski dobi se pojavijo klinični znaki bolezni. V prvi fazi, ki ponavadi traja 1 do 3 dni, se pojavijo manjše spremembe v vedenju, npr. agresivnost, dnevna aktivnost nočnih živali, pri divjih živalih neizražen strah pred ljudmi, spremenjen apetit;
• eksitacijska (furiozna) faza: prodromalni fazi sledi obdobje vzdražljivosti in agresivnosti. Živali pogosto grizejo karkoli. Po pojavu krčev lahko nastopi smrt, tudi pred nastopom paralitične faze;
• paralitična faza: za to fazo je značilna nezmožnost požiranja, zaradi katere se pojavi značilna penasta slina okrog ust. Pri nekaterih živalih se pojavi ohromelost, najprej zadnjih okončin, ki nato napreduje v popolno ohromelost, ki se konča s smrtjo
Znaki bolezni pri ljudeh
Okužena oseba lahko razvije simptome v desetih dneh do dveh mesecih po ugrizu, redko pa virus ostane v mirujočem stanju celo več let. Bolezen se običajno pokaže z gripi podobnimi simptomi, ki trajajo dva do sedem dni, sledijo pa jim:
• ohromitev obraznih mišic in mišic grla,
• huda žeja,
• boleči krči žrela, ki onemogočajo uživanje vode, in strah pred pitjem,
• zmedenost in razdražljivost,
• izguba zavesti,
• ohromitev okončin.
Vedeti moramo, da gre za neozdravljivo bolezen, zato ko se enkrat razvijejo simptomi, je bolezen skorajda vedno smrtna. Zato je izjemnega pomena, da reagiramo ob vsakem sumu ali možnosti okužbe s steklino in takoj obiščemo najbližjo antirabično ambulanto (bodite pozorni - okužba je možna tudi od stiku poškodovane kože z vabo za lisice).
Epidemiologija bolezni
Razen posamičnih držav, ki se smatrajo za proste stekline, se le-ta pojavlja po celem svetu. Bolezen se prenaša z okuženimi (steklimi) živalmi. Razlikujemo dve vrsti kužnih krogov pri steklini – silvatični in urbani.
Rezervoar silvatične stekline predstavljajo ena ali več vrst mesojedih divjih živali. Tako npr. predstavlja v Evropi glavni rezervoar stekline rdeča lisica. Prav tako pa so lahko rezervoar stekline tudi netopirji.
Urbana steklina je z vidika zaščite zdravja ljudi pomembnejša kot silvatična steklina. Bolezen se zadržuje v populacijah divjih in potepuških psov, ki bolezen širijo z ugrizi. Letno zaradi stekline, povzročene zaradi ugrizov psov, umre več kot 50.000 ljudi, večinoma v nerazvitih državah Azije in Afrike. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uvršča steklino med »zapostavljene« bolezni. Ukrepi so usmerjeni predvsem v zagotavljanje primerne post-ekspozicijske obravnave ljudi kakor tudi v izvajanje masovnega preventivnega cepljenja psov in nadzor nad populacijo potepuških psov.
V Sloveniji je bila urbana steklina izkoreninjena kmalu po II. svetovni vojni z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini in drugih veterinarskih ukrepov (prepoved prostega gibanja psov, nadzor nad potepuškimi psi,...). Zadnji primer stekline pri ljudeh je bil ugotovljen leta 1950.
Steklina je razširjena širom po svetu. Več kot 55.000 ljudi umre za steklino vsako leto. Večina vseh smrtnih žrtev med ljudmi je v Aziji in Afriki, in sicer kar 95%. Smrtni primeri med ljudmi so večinoma posledica ugriza steklega psa. Od 30 do 60% žrtev zaradi ugrizov psov je otrok, mlajših od 15 let.
Zgodovina in širjenje bolezni
Bolezen se pojavlja po celem svetu. Prvič je bila omenjena že v pradavnini, 2300 let pr.n.š. Louis Pasteur, francoski mikrobiolog, je 6. julija 1885 prvič uporabil cepivo proti steklini. Cepil je 9-letnega dečka, Josepha Meistra, ki ga je ugriznil stekel pes. Cepljenje je bilo uspešno, deček je preživel. To je bil mejnik v zgodovini zatiranja stekline.
Po izkoreninjenju urbane oblike stekline v 50. letih prejšnjega stoletja, se je v Sloveniji prvič pojavila silvatična oblika stekline leta 1973, ko je bila v Prekmurju ugotovljena prva stekla lisica. V nadaljnjih letih se je steklina razširila po celotnem območju Prekmurja, vendar reke Mure, kot naravne prepreke, ni prestopila. V letu 1979 se je steklina pojavila na severu Slovenije, od koder se je razširila čez celotno ozemlje. Od takrat je v različnih obsegih stalno prisotna.
Znaki bolezni pri živalih
Bolezen se pojavlja v več fazah:
• prodormalna faza: po določeni inkubacijski dobi se pojavijo klinični znaki bolezni. V prvi fazi, ki ponavadi traja 1 do 3 dni, se pojavijo manjše spremembe v vedenju, npr. agresivnost, dnevna aktivnost nočnih živali, pri divjih živalih neizražen strah pred ljudmi, spremenjen apetit;
• eksitacijska (furiozna) faza: prodromalni fazi sledi obdobje vzdražljivosti in agresivnosti. Živali pogosto grizejo karkoli. Po pojavu krčev lahko nastopi smrt, tudi pred nastopom paralitične faze;
• paralitična faza: za to fazo je značilna nezmožnost požiranja, zaradi katere se pojavi značilna penasta slina okrog ust. Pri nekaterih živalih se pojavi ohromelost, najprej zadnjih okončin, ki nato napreduje v popolno ohromelost, ki se konča s smrtjo
Znaki bolezni pri ljudeh
Okužena oseba lahko razvije simptome v desetih dneh do dveh mesecih po ugrizu, redko pa virus ostane v mirujočem stanju celo več let. Bolezen se običajno pokaže z gripi podobnimi simptomi, ki trajajo dva do sedem dni, sledijo pa jim:
• ohromitev obraznih mišic in mišic grla,
• huda žeja,
• boleči krči žrela, ki onemogočajo uživanje vode, in strah pred pitjem,
• zmedenost in razdražljivost,
• izguba zavesti,
• ohromitev okončin.
Vedeti moramo, da gre za neozdravljivo bolezen, zato ko se enkrat razvijejo simptomi, je bolezen skorajda vedno smrtna. Zato je izjemnega pomena, da reagiramo ob vsakem sumu ali možnosti okužbe s steklino in takoj obiščemo najbližjo antirabično ambulanto (bodite pozorni - okužba je možna tudi od stiku poškodovane kože z vabo za lisice).
Epidemiologija bolezni
Razen posamičnih držav, ki se smatrajo za proste stekline, se le-ta pojavlja po celem svetu. Bolezen se prenaša z okuženimi (steklimi) živalmi. Razlikujemo dve vrsti kužnih krogov pri steklini – silvatični in urbani.
Rezervoar silvatične stekline predstavljajo ena ali več vrst mesojedih divjih živali. Tako npr. predstavlja v Evropi glavni rezervoar stekline rdeča lisica. Prav tako pa so lahko rezervoar stekline tudi netopirji.
Urbana steklina je z vidika zaščite zdravja ljudi pomembnejša kot silvatična steklina. Bolezen se zadržuje v populacijah divjih in potepuških psov, ki bolezen širijo z ugrizi. Letno zaradi stekline, povzročene zaradi ugrizov psov, umre več kot 50.000 ljudi, večinoma v nerazvitih državah Azije in Afrike. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uvršča steklino med »zapostavljene« bolezni. Ukrepi so usmerjeni predvsem v zagotavljanje primerne post-ekspozicijske obravnave ljudi kakor tudi v izvajanje masovnega preventivnega cepljenja psov in nadzor nad populacijo potepuških psov.
V Sloveniji je bila urbana steklina izkoreninjena kmalu po II. svetovni vojni z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini in drugih veterinarskih ukrepov (prepoved prostega gibanja psov, nadzor nad potepuškimi psi,...). Zadnji primer stekline pri ljudeh je bil ugotovljen leta 1950.
Prenos bolezni
Večinoma se steklina prenaša preko ugriza stekle živali, ki virus izloča s slino. Virus vstopi v organizem preko poškodb kože (ugriz, opraskanina) ali z neposrednim stikom sluznic ali poškodovane kože z okuženim materialom (slina, cerebrospinalna tekočina, živčno tkivo).
Virus ne more vstopiti v telo preko nepoškodovane kože!
Po vstopu v telo se virus pritrdi na celične receptorje (živčno mišičnega stika), kjer se razmnožuje in nato potuje po živčnem tkivu proti centralnemu živčnemu sistemu. Virus potuje od mesta ugriza oziroma vstopa v organizem do centralnega živčnega sistema več dni do več tednov. V času nastopa kliničnih znakov je virus razširjen po celotnem telesu.
Prijava bolezni
Steklina spada med obvezno prijavljive bolezni (Priloga 2 Pravilnika o boleznih živali, UL RS, št. 81/07). V skladu z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti (Ur. l. RS, št. 93/05), je treba vsak sum, da se je pojavila steklina, takoj prijaviti najbližji veterinarski organizaciji. Ob sumu se izvedejo predpisani ukrepi in preiskave, da se ugotovi, ali je upravičen.
Zatiranje stekline pri psih
Mesojede domače živali (pes, mačka) so možni prenašalci stekline na ljudi. Kar 99% vseh ugotovljenih primerov stekline po svetu pri ljudeh je posledica ugrizov psov. Zato je preventivno izvajanje ukrepov, kot je npr. obvezno cepljenje psov proti steklini, velikega pomena v boju zoper steklino.
Kljub temu, da je v Evropi steklina v večji meri že izkoreninjena, pa pomeni cepljenje hišnih ljubljenčkov enega najpomembnejših zaščitnih ukrepov. Po zakonu je obvezno vsakega psa cepiti vsako leto.
Zatiranje stekline pri lisicah
Peroralno cepljenje lisic proti steklini predstavlja edino učinkovito metodo zatiranja stekline pri divjih živali. Z izvajanjem te metode je večina zahodno evropskih držav steklino že izkoreninila.
V Sloveniji se peroralno cepljenje lisic izvaja že od leta 1988. Od leta 1995 se vabe polagajo s pomočjo letal. Letno se izvajata dve akciji cepljenja lisic – spomladanska in jesenska. Spomladanska akcija lisic se izvaja pozno spomladi, konec maja in začetek junija, jesenska pa oktobra in novembra. Obdobje polaganja je odvisno tudi od vremenskih razmer (megla, močan veter, slabo vreme, ki onemogočajo letenje in s tem polaganje vab). V vsaki akciji se položi cca. 450.000 vab. Gostota položenih vab je 20 do 26 vab/km2.
.jpg)
Vaba za cepljenje lisic proti steklini je sestavljena iz:
• zunanjega ovoja (vabe), ki je namenjena privabljanju lisic; vsebuje ribjo moko, kokosovo maslo, vosek, biomarker – tetraciklin;
• kapsula s cepivom, ki vsebuje oslabljen virus stekline (SAD B 19).
POMEMBNO!
Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice!
O tem poučite tudi otroke!
Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti.
Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih!
Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi!
Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vabo obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto!
Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto!
Ilegalni vnos psov in drugih živali, dovzetnih za steklino (mačke, beli dihurji, kune...), predstavlja veliko tveganje za pojav stekline!
Pojavnost v Sloveniji
Leta 1988, ko je Slovenija pričela s peroralnim cepljenjem lisic prosti steklini, je bilo ugotovljenih 1.067 primerov stekline. Po uvedbi letalskega polaganja vab je število pojavov bolezni drastično upadlo. V letu 2008 je število primerov ponovno naraslo, predvsem zaradi visoke pojavnosti stekline na Hrvaškem, kjer zaenkrat še ne izvajajo peroralnega cepljenja lisic.
Vir: Veterinarska uprava Republike Slovenije
Foto: Veterinarska uprava RS
© 2022 - 2024 Aler.si. Vse pravice pridržane. | Sledite nam
