Vedenje mačk
21.05.2010
Mačji socialni sistem
Mnogo ljudi verjame, da so mačke ravnodušne in sebične živali, ki počnejo le to, kar želijo. Vendar pa mačke v naravi pogosto živijo v družinah, podobno kot levi in imajo razvito močno socialno mrežo med seboj. Seveda se mačke same znajdejo precej dobro in čeprav živijo v udoben domu, nikoli ne izgubijo sposobnosti, da si poiščejo lastno hrano in zavetje. Mačke ponovno močneje razvijejo instinkt, če jih npr. zapustijo lastniki in so se primorane znajti same.
Sporazumevanje mačk
Mačke niso izgubile svojih komunikacijskih sposobnosti, ki so jih razvile v divjini. Poleg mijavkanja mačke uporabljajo celo paleto signalov za sporazumevanje, od zelo neposrednih in očitnih do subtilnih gest, ki jih ne boste opazili, vendar sporočajo veliko drugim mačkam.
Najpomembnejša čutila pri mačkah so vonj, dotik in sluh. Uporabljajo jih veliko bolje, kot ljudje. Prav tako lahko z govorico telesa izrazijo mnogo čustev, od strahu in agresije do bolečine in zadovoljstva.
Vonj: Mačke imajo v nosu poseben organ t.i. vomeronasalni organ, ki jim pomaga odkrivati vonjave. Morda ste opazili, da vaša mačka nekoliko odpre svoja usta, ko zavoha nekaj novega. Pri tem uporablja vomeronasalni organ. Vonj je tudi pomemben način komunikacije. Mačke se med seboj prepoznavajo po vonju in ga uporabljajo za označevanje svojega ozemlja. Vonjalne žleze imajo okoli ust in nog. Zato lahko pogosto vidite svojo mačko, kako drgne svoj obraz okoli pohištva ali ljudi z namenom označitve pripadnosti.
Govorica telesa: Z razumevanjem signalov telesa vaše mačke, boste opazili, kdaj se vaša mačka ne počuti dobro, kdaj jo je strah ali na splošno ni pri volji za nežnost. V takšnem primeru jo je najbolje pustiti za nekaj časa pri miru. Veliko lahko povedo tudi mačje oči. Če ima mačka razširjene zenice to pomeni, da jo je bodisi strah, bodisi izraža agresijo, če ima usmerjeni pogled. Agresijo izraža tudi z nazaj obrnjenimi ušesi. Če pa so ušesa povešena in jih tiščijo h glavi izkazujejo s tem izrazito prestrašenost. Zadovoljne mačke nosijo ušesa pokonci in nagnjene rahlo naprej.
Mijavkanje: nekateri trdijo, da se mačke z mijavkanjem želijo le približati naši verbalni govorici. Z mijavkanjem želijo opozoriti nase, prosijo za hrano, kličejo partnerja ob paritvi in grozijo drugim mačkam ob pretepih.
Nezaželeno obnašanje
Težave obnašanja mačk so ponavadi le stvari, ki so nesprejemljive za ljudi: npr. grizenje rastlin, označevanje v hiši, praskanje in pretepanje z okoliškimi mačkami. Vendar vse te stvari spadajo v naravno obnašanje mačk. Lahko pa jih omejimo s pripomočki in vzgojo.
Označevanje ozemlja
Mačke se sporazumevajo z vonjem. Najpogostejši odziv mačke, ki se boji ali je kako drugače pod stresom, je z uriniranjem ali iztrebljanjem. Seveda je to izredno neprijetno za skrbnike, saj mačke ponavadi izberejo mesto, ki močno diši po njihovem skrbniku kot so rjuhe, čevlji, ipd. Pomembno je ugotoviti, kaj je za mačko tako neprijetno, da to počne. Ko najdete vzrok, ga zmanjšajte ali odpravite in tako povečajte samozavest vaše ljubljenke. Vsaka kazen bi stanje samo poslabšala. Strah pred vdorom drugih mačk na njihovo ozemlje je glavni razlog za označevanje teritorija, zato drugim mačkam preprečite dostop. Mačke tudi ne bodo jedle na mestu, ki ga uporabljajo za stranišče, zato lahko ponovno uriniranje ali iztrebljanje preprečite tako, da mačko tam hranite. Hkrati jo pohvalite in spodbujajte.
Uničevanje predmetov s praskanjem
Mačke ne praskajo z namenom, da bi nam uničile pohištvo in predmete v stanovanju, pač pa jih k temu privedejo povsem drugačni vzroki. S praskanjem namreč odstranjujejo vrhnjo plast na krempeljcih in jih tako tudi izostrijo, poleg tega pa iz posebnih žlez na tačkah izločijo "dišeče" snovi, s katerimi označijo (markirajo) svoj teritorij.
S praskanjem naredijo tudi vidne oznake (praske) drugim mačkam, kot opozorilo, da gre za njihovo območje. Če nočemo, da bi nam mačka spraskala pohištvo, ji moramo ponuditi zamenjavo, kakršna je denimo praskalnik. Pri nas imamo velik izbor praskalnih trakov, preprog in igrač. Seveda pa moramo mačk najprej naučiti uporabe praskalnika. Pomagamo si lahko z mačjo meto.
Opozorilo
Če se vedenje vaše mačke spremeni čez noč, moramo biti pozorni na morebitna bolezenska stanja in obiskati veterinarja. Mnogo sprememb v vedenju povzročajo stresne situacije, nov član v družini, selitev, nakup psa, hitra sprememba v prehrani,... Mačka lahko reagira na te situacije tudi z neupoštevanjem lastnika, zavračanjem hrane ali z akutnim obolenjem, kot je npr. FLUTD. Zato moramo mačke na spremembe prilagajati počasi in pozorno spremljati njihovo vedenje.
Mnogo ljudi verjame, da so mačke ravnodušne in sebične živali, ki počnejo le to, kar želijo. Vendar pa mačke v naravi pogosto živijo v družinah, podobno kot levi in imajo razvito močno socialno mrežo med seboj. Seveda se mačke same znajdejo precej dobro in čeprav živijo v udoben domu, nikoli ne izgubijo sposobnosti, da si poiščejo lastno hrano in zavetje. Mačke ponovno močneje razvijejo instinkt, če jih npr. zapustijo lastniki in so se primorane znajti same.
Sporazumevanje mačk
Mačke niso izgubile svojih komunikacijskih sposobnosti, ki so jih razvile v divjini. Poleg mijavkanja mačke uporabljajo celo paleto signalov za sporazumevanje, od zelo neposrednih in očitnih do subtilnih gest, ki jih ne boste opazili, vendar sporočajo veliko drugim mačkam.
Najpomembnejša čutila pri mačkah so vonj, dotik in sluh. Uporabljajo jih veliko bolje, kot ljudje. Prav tako lahko z govorico telesa izrazijo mnogo čustev, od strahu in agresije do bolečine in zadovoljstva.
Vonj: Mačke imajo v nosu poseben organ t.i. vomeronasalni organ, ki jim pomaga odkrivati vonjave. Morda ste opazili, da vaša mačka nekoliko odpre svoja usta, ko zavoha nekaj novega. Pri tem uporablja vomeronasalni organ. Vonj je tudi pomemben način komunikacije. Mačke se med seboj prepoznavajo po vonju in ga uporabljajo za označevanje svojega ozemlja. Vonjalne žleze imajo okoli ust in nog. Zato lahko pogosto vidite svojo mačko, kako drgne svoj obraz okoli pohištva ali ljudi z namenom označitve pripadnosti.
Govorica telesa: Z razumevanjem signalov telesa vaše mačke, boste opazili, kdaj se vaša mačka ne počuti dobro, kdaj jo je strah ali na splošno ni pri volji za nežnost. V takšnem primeru jo je najbolje pustiti za nekaj časa pri miru. Veliko lahko povedo tudi mačje oči. Če ima mačka razširjene zenice to pomeni, da jo je bodisi strah, bodisi izraža agresijo, če ima usmerjeni pogled. Agresijo izraža tudi z nazaj obrnjenimi ušesi. Če pa so ušesa povešena in jih tiščijo h glavi izkazujejo s tem izrazito prestrašenost. Zadovoljne mačke nosijo ušesa pokonci in nagnjene rahlo naprej.
Mijavkanje: nekateri trdijo, da se mačke z mijavkanjem želijo le približati naši verbalni govorici. Z mijavkanjem želijo opozoriti nase, prosijo za hrano, kličejo partnerja ob paritvi in grozijo drugim mačkam ob pretepih.
Nezaželeno obnašanje
Težave obnašanja mačk so ponavadi le stvari, ki so nesprejemljive za ljudi: npr. grizenje rastlin, označevanje v hiši, praskanje in pretepanje z okoliškimi mačkami. Vendar vse te stvari spadajo v naravno obnašanje mačk. Lahko pa jih omejimo s pripomočki in vzgojo.
Označevanje ozemlja
Mačke se sporazumevajo z vonjem. Najpogostejši odziv mačke, ki se boji ali je kako drugače pod stresom, je z uriniranjem ali iztrebljanjem. Seveda je to izredno neprijetno za skrbnike, saj mačke ponavadi izberejo mesto, ki močno diši po njihovem skrbniku kot so rjuhe, čevlji, ipd. Pomembno je ugotoviti, kaj je za mačko tako neprijetno, da to počne. Ko najdete vzrok, ga zmanjšajte ali odpravite in tako povečajte samozavest vaše ljubljenke. Vsaka kazen bi stanje samo poslabšala. Strah pred vdorom drugih mačk na njihovo ozemlje je glavni razlog za označevanje teritorija, zato drugim mačkam preprečite dostop. Mačke tudi ne bodo jedle na mestu, ki ga uporabljajo za stranišče, zato lahko ponovno uriniranje ali iztrebljanje preprečite tako, da mačko tam hranite. Hkrati jo pohvalite in spodbujajte.
Uničevanje predmetov s praskanjem
Mačke ne praskajo z namenom, da bi nam uničile pohištvo in predmete v stanovanju, pač pa jih k temu privedejo povsem drugačni vzroki. S praskanjem namreč odstranjujejo vrhnjo plast na krempeljcih in jih tako tudi izostrijo, poleg tega pa iz posebnih žlez na tačkah izločijo "dišeče" snovi, s katerimi označijo (markirajo) svoj teritorij.
S praskanjem naredijo tudi vidne oznake (praske) drugim mačkam, kot opozorilo, da gre za njihovo območje. Če nočemo, da bi nam mačka spraskala pohištvo, ji moramo ponuditi zamenjavo, kakršna je denimo praskalnik. Pri nas imamo velik izbor praskalnih trakov, preprog in igrač. Seveda pa moramo mačk najprej naučiti uporabe praskalnika. Pomagamo si lahko z mačjo meto.
Opozorilo
Če se vedenje vaše mačke spremeni čez noč, moramo biti pozorni na morebitna bolezenska stanja in obiskati veterinarja. Mnogo sprememb v vedenju povzročajo stresne situacije, nov član v družini, selitev, nakup psa, hitra sprememba v prehrani,... Mačka lahko reagira na te situacije tudi z neupoštevanjem lastnika, zavračanjem hrane ali z akutnim obolenjem, kot je npr. FLUTD. Zato moramo mačke na spremembe prilagajati počasi in pozorno spremljati njihovo vedenje.
© 2022 - 2024 Aler.si. Vse pravice pridržane. | Sledite nam
