0
Košarica
0,00 €
0

Košarica je prazna

Brezplačna dostava za nakup nad 35 €
  • Domov
  • / Novice
  • / PASJI BONTON 9 – Grizenje med igro

PASJI BONTON 9 – Grizenje med igro

19.01.2015
Iščite po ključni besedi: pes, zdravje psa, prehrana psa, vedenje psa

Serija PASJI BONTON predstavlja 10 najpogostejših vedenjskih težav pri psih in kako jih odpraviti.

Se vam večkrat med igro s svojim psom zgodi, da na roki začutite ugriz njegovih zob? Gre za nekaj čisto običajnega. A ugriz hitro postane neprijeten, premočan in lahko povzroči tudi resne poškodbe. Odgovornost vsakega pasjega lastnika je, da postavi meje in svojega psa nauči kdaj, na kakšen način in kako močno grizenje je dovoljeno. Večina pasjih ugrizov ni posledica agresivnosti psa, temveč neznanja lastnikov.

Grizenje, žvečenje in raziskovanje sveta z zobmi je naravno vedenje vsakega pasjega mladiča. Na tak način se igrajo, spoznavajo in komunicirajo s svojimi bratci in sestricami v leglu in normalno je, da ta njim edini poznan in naraven način uporabljajo tudi pri ljudeh. Sprva se nam grizenje naše roke lahko zdi še čisto prisrčno in zabavno, leto dni kasneje pa se hudo jezimo in obupavamo, ko nas pes še vedno grabi za roke, seveda zdaj dosti močneje. Pravila pri grizenju začnemo postavljati že takoj od začetka, od prvega dneva, ko pripeljemo mladička domov.

 

Kako omejiti grizenje

 

1. korak - naučimo psa, kako biti nežen

Mladički se skozi igro eden z drugim učijo, kako uravnavati moč svojega ugriza. Če opazujemo mlade pse pri igri, vidimo ogromno norenja, prerivanja in grizenja po celem telesu. Vsake toliko, bo en pes drugega ugriznil malo premočno. Drugi bo odreagiral tako, da bo zacvilil in se prenehal igrati za kratek čas. Psa, ki je ugriznil, cviljenje po navadi preseneti in se tudi sam malo odmakne in prekine z igro. Že čez nekaj trenutkov se bosta oba igrala naprej, kot da se ni nič zgodilo. Tako psi učijo en drugega in tudi ljudje se lahko iz tega veliko naučimo.

Naslednjič psu pri igri pustite, da vzame v gobec tudi vaše roke. Takoj, ko vas bo prijel premočno in vas bo zabolelo, glasno zacvilite ali recite »Av!«. Takoj prenehajte z igro in naredite roko mlahavo. Naša reakcija bi morala psa vsaj za nekaj trenutkov ustaviti pri grizenju. Če preneha z grizenjem ali vas poliže po roki, ga pohvalite in se igrajte naprej. Če bo pes nadaljeval kljub naši reakciji, lahko uporabimo strožji »Ne!« ali v skrajnem primeru na tla vržemo kovinsko posodo napolnjeno s kovanci. To bo zagotovo preusmerilo njegovo pozornost, da bo prenehal z grizenjem in takoj ga pohvalimo za želeno vedenje. Takšno reakcijo ponovimo le nekajkrat med krajšim igranjem.

Pri bolj vztrajnih in starejših psih, lahko uporabimo tudi metodo »time-out«. Podobni kot pri prejšnji proceduri, zacvilimo ali recimo »Av!«, ko nas pes med igro premočno ugrizne. Ko to preusmeri njegovo pozornost in opusti grizenje, umaknemo roko k sebi in se obrnemo stran od njega ter ga ignoriramo 10 do 20 sekund. Če bo pri tem silil v nas in z gobcem ponovno segal proti roki, se lahko tudi mirno umaknemo bolj stran od njega ali zapustimo prostor za 10 do 20 sekund. Po tem času pridemo nazaj k njemu in ga zopet motiviramo k igri. Ko bo kakšen od ugrizov boleč, igro takoj zoper prekinemo po istem postopku. Psu moramo pokazati, da se nežna igra nadaljuje, groba pa takoj konča. Ko bo naš pes že bolje nadzoroval moč svojega ugriza, lahko postopoma tudi zvišujemo naše standarde nežnosti. Zahtevajmo, da bo pes z gobcem še nežnejši in igro prekinimo že pri malo močnejšem ugrizu.

Nahranite svojega psa s prvorstnimi kanadskimi hranami GO!

 

2. korak – naučimo psa, da zobje ne spadajo na človeško kožo

V prvem koraku smo psa učili obvladovanja in kontroliranja moči svojega ugriza pri stikih z ljudmi. Nekateri pasji strokovnjaki zagovarjajo, da je pri psu, ki se ga tega nauči, manj možnosti, da bi močno ugriznil človeka pri drugih ugrizih, ki niso igra – na primer iz bolečine ali strahu.

Sedaj moramo našemu psu le še dopovedati, da naše roke in drugi deli telesa niso igračka za žvečenje. To bomo najlažje storili s preusmerjanjem vedenja. Ko se želi pes spraviti nad naše roke, prste ali drug del telesa, mu raje ponudimo igračko za žvečenje ali kost. Veliko psov grize, kadar se jih dotikamo po telesu, jih krtačimo ali božamo. Temu se lahko izognemo tako, da jim medtem, ko se jih dotikamo, z drugo roko pred gobčkom dajemo priboljške. Tako bo pes videl, da dotikanje ni nič takega in se mu bo lahko privadil, brez da bi zraven grizel. Spremenimo tudi način igre s psom – namesto iger z bližnjim kontaktom z rokami se poslužujmo drugih, na primer metanja igrač ali vlečenja (seveda na pravilen način). Kmalu bo pes sam od sebe, kadar bo začutil nujo po grizenju, začel gledati naokoli, kje imamo žogico ali igračo, v katero lahko zasadi zobe. Tudi pri drugih igrah lahko uvedemo prej opisani princip »time-out«, le da sedaj postavimo strožja pravila in prekinemo igro vsakič, kadar le začutimo pasje zobe na koži. Sedaj lahko igro prekinemo za 30 do 60 sekund in po potrebi zapustimo prostor za ta čas. Če psa naš »Av!« ne ustavi pri igri, mu lahko pripnemo povodec, ki se med igro vleče po tleh, po potrebi pa ga lahko tako potegnemo stran.

Če se vaš pes, medtem ko hodite, rad zaganja v vaše noge in vas grize v stopala ali gležnje, poskusite imeti vedno pri sebi njemu ljubo igračo. Ko se med hojo zapodi proti vašim nogam, hitro iz žepa potegnite igračko in z njo mahajte pri tleh. Ko jo pes zagrabi, mirno nadaljujte s hojo. Če igračke nimamo pri sebi, se le ustavimo na mestu. Čim pes neha grabiti naše noge ga pohvalimo in se začnimo igrati z njim ter ga tako nagradimo. To počnemo vse dokler nas ne bo naš pes sposoben mirno gledati med premikanjem.

Psu v obdobju rasti zob zagotovimo dovolj raznolikih igračk za žvečenje in razne priložnosti za igro z drugimi psi. Pri odvajanju od grizenja predmetov, lahko te poškropimo s sprejem, ki pse odvrača od žvečenja z zanje neprijetnim vonjem.

 

Nekaj splošnih pravil

Psu nikoli ne žugajmo ali mahajmo s prsti pred gobcem, saj ga to še dodatno vabi k žvečenju. Nikoli ga tudi ne udarimo po gobčku, kadar nas ugrizne, saj bo to pes vzel kot spodbudo k bolj grobi igri. Vsaka grobost bo imela le negativen učinek, poleg tega se nas pes lahko začne bati ali postane agresiven.

Kadar želi pes vzeti v gobec našo roko, se izognimo hitrim premikom in vlečenju roke k sebi, saj bo to za psa igra in bo še bolj lovil našo roko. Poleg tega ga lahko hitri gibi presenetijo in ugrizne močneje, kot je nameraval. Bolj učinkovito je, da tisti del telesa sprostimo in naredimo mlahav, s čimer bo pes izgubil zanimanje za igro z njim.

Psa odvračajmo le od grizenja, ne pa od igre same, saj je pri psih igra pomemben način povezovanja z ljudmi. Preko igre se tvorijo močne socialne vezi, poleg tega je dobra tako za fizično kot psihično stanje psa in porabljanje energije, a le če se igramo na pravilen način.

Za svoje pridno vedenje pa si bo gotovo prislužil prvovrstno večerjo s hrano GO!

 

 

Iz serije Pasji bonton si preberite tudi:

1. Lajanje

2. Ločitvena tesnoba

3. Žvečenje in uničevanje pohištva

4. Kopánje

5. Sobna čistoča

6. Prosjačenje pri mizi

7. Skakanje na ljudi

8. Preganjanje živali, avtomobilov ali kolesarjev