Tako kot pri ljudeh, je tudi pri psih hrana vir goriva, s pomočjo katerega rastejo in se razvijajo. Kakovost hrane in kaj najbolj ustreza vašemu psu, sta dva dejavnika, ki odločata o tem, kako in s čim hraniti vašega psa, da bo čim bolj zdrav in dobro telesno pripravljen.
Hrana in prehranske metode primerne športni aktivnosti (intenzivnost, trajanje, pogostost) pripomorejo k temu, da pes izkoristi ves genetski potencial in primerno stopnjo zmogljivosti in uspešnosti v svoji disciplini.
Razdelitev športnih aktivnosti po intenzivnosti:
- Visoka intenzivnost (trajanje<2min): šprint, coursing
- Srednje dolge obremenitve (nekaj minut do nekaj ur): Agillity, frisbee, aktivnost z ljudmi (tek, kolesarjenje), pastirske aktivnosti, lov, reševanje, policijsko delo, sledenje
- Vzdržljivost (več ur): vleka sani
Načrt hranjenja vsebuje:
- pravilno izbiro hrane,
- količino hrane primerne za psa,
- način kako psu hrano ponudimo,
- pravilen čas hranjenja.
Telo uporablja tri različne sisteme za zagotavljanje energije:
- Enostavni encimski sistem: zagotavlja energijo za prvih 5-20 sekund. Ta sistem uporablja znotrajcelično ATP, kreatin fosfat in ADP.
- Glikolitičen sistem: zagotavlja energijo za 5-20 sekund do dveh minut, energija pa prihaja iz anaerobne razgradnje glukoze.
- Oksidativni sistem: začne se približno dve minuti po začetku telesne aktivnosti. Je najbolj zapleten energijski sistem in hkrati tudi najbolj učinkovit.
Trije viri energije, ki jih telo uporablja so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine.
OGLJIKOVI HIDRATI
Med prebavljive ogljikove hidrate štejemo sladkorje in škrob. Celuloza in pektin so ogljikovi hidrati, ki jih štejemo med vlaknine in so minimalno prebavljivi. Enostavni sladkorji ali monosaharidi so glukoza, fruktoza, manoza in galaktoza. Ti so v najmanjši obliki in zanje ni potrebno, da se razgradijo, da se lahko absorbirajo v črevesju. Zanje je značilno, da v kratkem času proizvedejo največ energije, povzročijo pa tudi hiter porast inzulina. Disaharidi, saharoza, maltoza in laktoza, so spojine, ki so sestavljene iz dveh enostavnih sladkorjev. Kompleksni ogljikovi hidrati ali polisaharidi, pa so dolge verige sestavljene iz enostavnih sladkorjev. Mednje sodi škrob. Sestavljeni ogljikovi hidrati (disaharidi in polisaharidi) predstavljajo dolgotrajen priliv energije telesu in zagotavljajo enakomerno porabo telesnih zalog glikogena. Morajo pa biti encimsko obdelani, da se lahko absorbirajo v črevesju.
Zaradi nizke vsebnosti energije jih ne moremo uporabljati za zviševanje energijske vrednosti. Zelo pa so pomebni pri psih, ki opravljajo eksplozivne pasje športe, saj imajo ti visoko zmožnost razgradnje in uporabe ogljikovih hidratov iz prehrane. Šprinterski psi so izjemno odvisni od glikogenskih zalog v mišicah, ker morajo hitro mobilizirati energijo za intenziven tek (do 70% mišičnega glikogena se porabi ob šprintu), niso pa zmožni porabljati maščobni kislin pri teku, ki traja manj kot 60 sekund, zato pri njih uporaba hrane z veliko maščobami ni smiselna.
Uživanje zmernih količin ogljikovih hidratov 30 min do 2 uri po aktivnosti omogoča za kar 4x hitrejšo resintezo zalog glikogena.
Pri športnih psih s srednje dolgimi obremenitvami se potrebe po ogljikovih hidratih močno spreminjajo glede na trajanje in intenzivnost obremenitve:
- Daljše relativno nizkointenzivne obremenitve – več maščob v prehrani (najbolj primerni hrani Go Fit + Free ali Magnusson Work, za zelo aktivne Bosch Energy Extra)
- Krajši intervali visoko intenzivnega dela – več ogljikovih hidratov (najbolj primerni hrani Go Sensitivity + Shine in Go Refresh + Renew)
BELJAKOVINE
Beljakovine so hkrati vir energije in aminokislin. Visokokakovostne beljakovine živalskega porekla, zagotavljajo vrhunsko prebavljivost, aminokisline in okusnost. Športna aktivnost močno povečuje potrebe po beljakovinah. Aminokisline so potrebne pri formaciji novega mišičnega tkiva in reparaciji ob morebitnih poškodbah. Kljub temu pa je zelo neugodno, da se za tvorbo energije preveč zanašamo na endogene vire proteinov, saj ni poznanih zalog v pasjem telesu.
Pri dolgo trajajočih aktivnostih se potrebe po beljakovinah le malo zvišajo (za 5-10%), medtem ko se potrebe po energiji zvišajo za kar 11-krat. Zato optimalna prehrana delovnih in športnih psov vključuje dovolj visokokakovostnih beljakovin in hkrati dovolj nebeljakovinskih virov za zadoščanje potreb po energiji.
MAŠČOBE
Maščobe so zelo prebavljiva, zelo okusna in energetsko bogata hranilna sestavina. So tudi bistvenega pomena za absorbcijo v maščobi topnih vitaminov A, D, E in K. Maščobe so tudi pomeben vir maščobnih kislin (MK).
Zagotavljajo 2x več energije kot beljakovine ali ogljikovi hidrati, zato je ob povečanih potrebah po energiji zelo pomembna uvedba večjih količin maščob v prehrano psa. Pomemben je tudi tip maščob. Glede na to, naj bi esencialne maščobne kilsline zavzemale vsaj 2% suhe snovi hrane, ostale maščobe pa lahko izvirajo iz rastlinskih in živalskih virov. Za doseganje boljših rezultatov, naj bi bila boljša prehrana z več nasičenih maščobnih kislin kot nenasičenih.
Maščobe so izredno pomemben vir energije pri ekstremnih naporih (vlečni psi), saj povečajo vzdržljivost. Energija v hrani mora biti nakopičena, zaradi omejitve pri konzumaciji večjih količin hrane. Psi, hranjeni z visoko vsebnostjo maščob, imajo ob mirovanju v krvnem obtoku višjo vsebnost prostih maščobnih kislin in pri delu odgovorijo z višjim sproščanjem prostih maščobnih kislin kot psi, hranjeni z enako kalorično hrano, vendar z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Ker psi lahko tolerirajo visoko vsebnost maščob v prehrani (postopno navajanje, ohranjena pravilna količina ostalih hranilnih virov), lahko vključimo do 60% maščob, v času velikih naporov tudi celo do 80% (vlečni psi).
Ne smemo pa jih hraniti s hrano z visoko vsebnostjo maščob tik pred in med intenzivnim treningom. Prilagajati moramo obroke glede na intenzivnost treninga oz. tekme.
VITAMINI IN MINERALI
Seveda ne smemo pozabiti na vitamine in minerale, ki so bistvenega pomena. Pomembni so predvsem vitamini A, D, E in K, vitamini B-kompleksa, še posebej tiamin, niacin in kobalamin (B1, B2 in B12). Vitamini igrajo pomebno vlogo pri zdravju kit in vezi. Vitamin D je pomemben pri ohranjanju pravilnega ravnotežja med kalcijem in fosforjem, vitamin E spada med najpomebnejše antioksidante in ohranja stabilnost celične membrane, kar je zelo pomembno pri psih, ki uporabljajo svoje vohalne čute (reševalci, lovci, policijski,...). Vitamin K sodeluje pri strjevanju krvi, tiamin pomaga zmanjšati učinke stresa, niacin pa sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov in je potreben za proizvodnjo eritrocitov. Kobalamin je bistvenega pomena za sintezo beljakovin in prav tako kot niacin za sintezo eritrocitov in hemoglobina. Večina potreb po vitaminih, je izpolnjenih z normalno prehrano visoke kakovosti, vendar je v določenih situacijah, npr. pri intenzivnem športu, dopolnitev količine vitaminov koristna, saj izboljša učinkovitost.
Elektroliti
Imajo pomembno vlogo v regulaciji količine vode v telesu. Ker pride pri sesalcih, ki se potijo do pomanjkanja natrija, je med in po aktivnosti nujna nadomestitev vodno-elektrolitskih izgub. Pomembnejše je nadomeščanje vode, pri elektrolitih pa, če že, aplikacija hipotoničnih raztopin.
Na kaj moramo paziti pri izbiri hrane in samem hrajenju?
- hrana mora biti dovolj kalorična in visoko prebavljiva,
- vseeno moramo način hranjenja prilagoditi glede na potrebe psa:
- psi, ki sodelujejo v športih visoke intenzivnosti, uporabljajo večinoma enostavni in glikolitični energetski sitem. Zato mora njihova osnovna prehrana vsebovati visok odstotek ogljikovih hidratov in beljakovin,
- vzdržjivostni športniki so bolj odvisni od oksidativih energetskih sistemov in imajo največjo korist od visokega deleža maščob v svoji prehrani. Ko telo porablja maščobe kot vir energije, zavira izčrpavanje glikogena v mišicah, to pa preprečuje učinke utrujenosti mišic.
- psu moramo omogočiti, da se privadi na novo sestavo obroka. Zelo pomebno je, da se zavedamo, da traja 4 do 6 tednov, da se telo prilagodi in maksimalno izkorišča hranljive snovi ob morebitnih sremmebah prehrane. To še posebej velja, če povečamo vsebnost maščobe, zato moramo npr. lovskemu psu začeti spreminjati prehrano z dodatkom maščob vsaj 4 do 6 tednov pred začetkom sezone lova.
Zelo pomemben tudi čas hranjenja, saj povezava med hranjenjem in aktivnostjo močno vpliva na izkoristek hranilnih snovi. Hranjenje preblizu aktivnosti zmanjša zmogljivost in vzdržljivost, saj več inzulina v krvi znižuje mobilizacijo prostih maščobnih kislin. Iz tega razloga moramo hraniti vsaj 4 ure pred aktivnostjo. Po aktivnosti je glikogenska resinteza največja v času od 30 min do 2 uri po naporu, zato hranjenje v tem času izboljša zaloge. Med vadbo lahko ponudimo manjše količine hrane, ki pomagajo ohranjati nivo energije (nizkokalorični suhi priboljški z veliko ogljikovih hidratov).
