Psi se najraje obrnejo na nas, ko potrebujejo pomoč
Psi se najraje obrnejo na nas, ko so soočeni z določenim izzivom. Do te ugotovitve so prišli raziskovalci z Oregonske državne univerze, ki so primerjali vedenje psov in vedenje volkov.
Raziskovalci so pred pse in volkove postavili plastične posode s hrano, psi in volkovi pa so morali s posode odstraniti pokrove.
Samo enemo psu izmed dvajsetih je uspelo odstraniti pokrov v določenem času dveh minut. Volkovi so bili precej bolj uspešni, saj je uspelo posodo odpreti kar osmim od desetih volkov.
Razlog, zakaj ni uspelo posode odpreti večjemu številu psov lahko tiči v njihovi družabni naravi. Ko je bil v sobi poleg psa prisoten človek, so se psi manj časa ukvarjali z odpiranjem posode, več časa so gledali v človeka s pogledom, ki je izražal prošnjo po pomoči. Za razliko od psov so volkovi komajda pogledali človeka. Večino svojega časa so posvetili odpiranju posode.
Rezultati te raziskave ne kažejo, da je kaj slabega na naših najboljših prijateljih, prej nasprotno. Kaže na to, da so timski igralci, ki se pustolovščin najraje lotevajo skupaj z nami, medtem ko so volkovi bolj samotarske in samostojne živali.
Ena izmed razlag rezultatov raziskave je ta, da psi počnejo tisto, kar so bili naučeni – to je, da lahko pojejo le tisto hrano, ki jo dobijo od nas. Ker volkovi tega nikoli niso bili naučeni, so bili pri nalogi precej bolj vztrajni.
Druga razlaga je ta, da se zato obrnejo na človeka po pomoč ali povelje, ker je to v njihovi naravi. Ljudje in psi smo skupaj preživeli že tako veliko časa (do udomačitve psa naj bi prišlo do 30.000 let nazaj), da smo se naučili, da je izzive lažje reševati, če se jih lotimo skupaj. V preteklosti, ko je bil človek še lovec in nabiralec, je tako pes izsledil plen, človek pa je dal povelje kaj s plenom storiti.
Preberite si tudi:
